Svet se leta 2023 še vedno spotika pred hudimi preizkušnjami. Pogosto se pojavljajo ekstremni vremenski pojavi, širjenje požarov v gorah in gozdovih ter divji potresi in poplave ... Nujno se je treba spopasti s podnebnimi spremembami; konflikt med Rusijo in Ukrajino se ni končal, konflikt med Palestino in Izraelom se je ponovno začel, geopolitična kriza pa je povzročila nihanja na energetskem trgu.
Sredi sprememb je Kitajska s svojo energetsko preobrazbo dosegla izjemne rezultate in pozitivno prispevala k okrevanju svetovnega gospodarstva ter globalnemu zelenemu razvoju.
Uredništvo časopisa China Energy Daily je sestavilo deset najpomembnejših mednarodnih novic s področja energetike za leto 2023, analiziralo situacijo in opazovalo splošni trend.
Sodelovanje s Kitajsko in ZDA aktivno vodi svetovne kolege pri upravljanju podnebja
Sodelovanje med Kitajsko in ZDA daje nov zagon globalnim podnebnim ukrepom. Voditelja Kitajske in Združenih držav Amerike sta se 15. novembra sestala, da bi odkrito izmenjala mnenja o pomembnih vprašanjih, povezanih z dvostranskimi odnosi ter svetovnim mirom in razvojem. Istega dne sta državi izdali izjavo o krepitvi sodelovanja za reševanje podnebne krize. Vrsta praktičnih ukrepov sporoča sporočilo o poglobljenem sodelovanju med stranema pri vprašanjih podnebnih sprememb in hkrati vliva več zaupanja v globalno upravljanje podnebja.
Od 30. novembra do 13. decembra je v Dubaju v Združenih arabskih emiratih potekala 28. konferenca pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja. 198 pogodbenic je doseglo prelomni soglasje o prvem globalnem popisu v okviru Pariškega sporazuma, financiranju podnebnih izgub in škode ter pravičnem in enakopravnem prehodu. Kitajska in Združene države Amerike širita sodelovanje in krepita moči pri vprašanjih podnebnih sprememb, s čimer svetu pošiljata pozitivne signale.
Geopolitična kriza se nadaljuje, obeti za energetski trg so nejasni
Rusko-ukrajinski konflikt se je nadaljeval, palestinsko-izraelski konflikt se je obnovil, grozila pa je tudi kriza v Rdečem morju. Od začetka letošnjega leta so se geopolitične razmere zaostrile, svetovni vzorec ponudbe in povpraševanja po energiji pa je pospešil njegovo prestrukturiranje. Kako zagotoviti energetsko varnost, je postalo vprašanje časa.
Svetovna banka poudarja, da je bil vpliv geopolitičnih konfliktov na cene surovin od začetka letošnjega leta omejen, kar lahko odraža izboljšano sposobnost svetovnega gospodarstva, da absorbira šoke cen nafte. Ko pa se bodo geopolitični konflikti stopnjevali, se bodo obeti za cene surovin hitro poslabšali. Dejavniki, kot so geopolitični konflikti, gospodarska recesija, visoka inflacija in obrestne mere, bodo še naprej vplivali na svetovno ponudbo in cene nafte in plina do leta 2024.
Diplomacija velikih sil poudarja čar in nadgradnje sodelovanja na področju energije
Letos je bila kitajska diplomacija kot pomembne države s kitajskim značajem celovito promovirana, kar je pokazalo njen čar in spodbudilo mednarodno sodelovanje na področju energetike z dopolnjujočimi se prednostmi in vzajemnimi koristmi na več ravneh in globljih področjih. Aprila sta Kitajska in Francija podpisali več novih sporazumov o sodelovanju na področju nafte in plina, jedrske energije ter vetrne sončne energije in vodika. Maja je bil organiziran prvi kitajsko-azijski vrh, na katerem so Kitajska in države Srednje Azije nadaljevale z gradnjo partnerstva za energetsko transformacijo v slogu "nafta in plin + nova energija". Avgusta sta Kitajska in Južna Afrika še naprej poglabljali sodelovanje na več ključnih področjih, kot so energetski viri in zeleni razvoj. Oktobra je bil uspešno organiziran tretji mednarodni vrh o sodelovanju "En pas, ena pot", na katerem je bilo doseženih 458 dosežkov; istega meseca je bil organiziran 5. kitajsko-ruski poslovni forum, na katerem je bilo podpisanih približno 20 sporazumov.
Omeniti velja, da letos mineva 10. obletnica pobude za skupno izgradnjo »Pasu in poti«. Dosežki pobude za skupno izgradnjo »Pasu in poti« v zadnjih 10 letih, ki so pomemben ukrep za spodbujanje odpiranja Kitajske in praktična platforma za spodbujanje izgradnje skupnosti s skupno prihodnostjo za človeštvo, so bili deležni širokega priznanja in imajo daljnosežne posledice. Energetsko sodelovanje v okviru pobude »Pas in pot« se je v zadnjih 10 letih poglabljalo in dosegalo plodne rezultate, kar je koristilo ljudem držav in regij, ki skupaj gradijo, ter pomagalo graditi bolj zeleno in vključujočo energetsko prihodnost.
Mednarodna skupnost je globoko zaskrbljena zaradi izpusta vode, onesnažene z jedrskim orožjem, v morje na Japonskem.
Od 24. avgusta naprej se bo onesnažena voda iz jedrske elektrarne Fukušima Daiči na Japonskem izpuščala v morje, pri čemer bo do leta 2023 ocenjeno izpusta približno 31.200 ton jedrske odpadne vode. Japonski načrt za izpust onesnažene jedrske vode v morje poteka že 30 let ali celo dlje, kar predstavlja znatna tveganja in skrite nevarnosti.
Japonska je tveganje onesnaženja zaradi jedrske nesreče v Fukušimi prenesla na sosednje države in okoliško okolje, kar je povzročilo sekundarno škodo svetu, kar ni ugodno za miroljubno uporabo jedrske energije in ne more nadzorovati širjenja jedrskega onesnaženja. Mednarodni intelektualci so poudarili, da bi morala Japonska resno upoštevati ne le skrbi lastnega ljudstva, temveč se soočiti tudi z močno zaskrbljenostjo mednarodne skupnosti, zlasti sosednjih držav. Z odgovornim in konstruktivnim odnosom bi morala komunicirati z deležniki in resno jemati njihove legitimne zahteve po ugotavljanju in odškodnini škode.
Hitra širitev čiste energije na Kitajskem z izkoriščanjem njene pionirske moči
V okviru teme zelene in nizkoogljične energije se je čista energija letos še naprej znatno razvijala. Po podatkih Mednarodne agencije za energijo naj bi se svetovna nameščena zmogljivost obnovljivih virov energije do konca letošnjega leta povečala za 107 gigavatov, skupna nameščena zmogljivost pa naj bi presegla 440 gigavatov, kar pomeni največje povečanje v zgodovini.
Hkrati naj bi svetovne naložbe v energijo letos znašale približno 2,8 bilijona ameriških dolarjev, naložbe v tehnologije čiste energije pa bodo presegle 1,7 bilijona ameriških dolarjev, kar presega naložbe v fosilna goriva, kot je nafta.
Omeniti velja, da Kitajska, ki se že vrsto let dosledno uvršča na prvo mesto na svetu po številu nameščenih vetrnih in sončnih elektrarn, igra pionirsko in vodilno vlogo.
Do sedaj so bile kitajske vetrne turbine izvožene v 49 držav in regij, pri čemer proizvodnja vetrnih turbin predstavlja več kot 50 % svetovnega tržnega deleža. Med desetimi največjimi svetovnimi podjetji za vetrne turbine jih je 6 iz Kitajske. Kitajska fotovoltaična industrija je bolj izrazita v glavnih panogah, kot so silicijeve rezine, baterijske celice in moduli, in zavzema več kot 80 % svetovnega tržnega deleža, kar učinkovito odraža prepoznavnost kitajske tehnologije na trgu.
Industrija napoveduje, da bo svetovni energetski sistem do leta 2030 doživel znatne spremembe, pri čemer bodo obnovljivi viri energije predstavljali skoraj 50 % svetovne strukture električne energije. China Zhengyuanyuan, ki je v ospredju, nenehno zagotavlja zeleno energijo za globalno energetsko transformacijo.
Energetski prehod Evrope in Amerike se sooča z ovirami, trgovinske ovire vzbujajo zaskrbljenost
Čeprav globalna nameščena zmogljivost obnovljivih virov energije hitro narašča, je razvoj industrije čiste energije v evropskih in ameriških državah pogosto oviran, težave z dobavno verigo pa še naprej vznemirjajo evropske in ameriške države.
Visoki stroški in motnje v dobavni verigi opreme so povzročili izgube za evropske in ameriške proizvajalce vetrnih turbin, kar je povzročilo počasno širitev zmogljivosti in umik vrste razvijalcev iz projektov vetrne energije na morju v Združenih državah Amerike in Združenem kraljestvu.
Na področju sončne energije je v prvih osmih mesecih letošnjega leta 15 večjih evropskih proizvajalcev proizvedlo skupno 1 gigavat sončnih modulov, kar je le 11 % v enakem obdobju lani.
Hkrati so uradniki EU javno spregovorili o začetku preiskav proti subvencijam proti kitajskim izdelkom vetrne energije. Zakon o zmanjševanju inflacije, ki so ga sprejele Združene države Amerike, dodatno omejuje vstop tujih fotovoltaičnih izdelkov na ameriški trg, kar upočasnjuje hitrost naložb, gradnje in priključitve projektov sončne energije na omrežje v Združenih državah Amerike.
Soočanje s podnebnimi spremembami in doseganje energetske preobrazbe ni mogoče ločiti od globalnega sodelovanja. Evropske in ameriške države vztrajno postavljajo trgovinske ovire, kar je pravzaprav »škodljivo drugim in ne sebičnim interesom«. Le z ohranjanjem odprtosti globalnega trga lahko skupaj spodbujamo zmanjšanje stroškov vetrne in sončne energije ter dosežemo obojestransko koristno situacijo za vse strani.
Povpraševanje po ključnih mineralih narašča, varnost oskrbe je zelo zaskrbljena
Razvoj ključnih mineralnih virov v zgornjem delu je izjemno vroč. Eksplozivna rast uporabe tehnologije čiste energije je povzročila porast povpraševanja po ključnih mineralih, kot so litij, nikelj, kobalt in baker. Obseg naložb v ključne minerale v zgornjem delu je hitro narasel, države pa so znatno pospešile razvoj lokalnih mineralnih virov.
Če za primer vzamemo surovine za litijeve baterije, se je od leta 2017 do 2022 svetovno povpraševanje po litiju povečalo za približno trikrat, povpraševanje po kobaltu za 70 % in povpraševanje po niklju za 40 %. Ogromno povpraševanje v nižjih delih je spodbudilo navdušenje nad raziskovanjem v zgornjem delu nafte, zaradi česar so slana jezera, rudniki, morsko dno in celo vulkanski kraterji zakladnica virov.
Omeniti velja, da se je več ključnih držav proizvajalk mineralov po vsem svetu odločilo zaostriti svoje politike razvoja gorvodnih območij. Čile je objavil svojo »Nacionalno strategijo za litij« in ustanovil državno podjetje za rudarjenje; Mehika je predlagala nacionalizacijo rudarskih virov litija; Indonezija je okrepila svoj državni nadzor nad viri nikljeve rude. Čile, Argentina in Bolivija, ki predstavljajo več kot polovico vseh svetovnih virov litija, so vse bolj vključene v borze, »rudnik litija OPEC« pa bo kmalu nastal.
Ključni mineralni viri so postali »nova nafta« na energetskem trgu, zanesljivost oskrbe z minerali pa je postala tudi ključ do stalnega razvoja čiste energije. Krepitev zanesljivosti oskrbe s ključnimi minerali je nujna.
Nekateri so opuščeni, nekateri so promovirani, polemika o uporabi jedrske energije pa se nadaljuje.
Aprila letos je Nemčija napovedala zaprtje svojih zadnjih treh jedrskih elektrarn, s čimer je uradno vstopila v »dobo brez jedrske energije« in postala prelomni dogodek v svetovni jedrski industriji. Glavni razlog za opustitev jedrske energije v Nemčiji so pomisleki glede jedrske varnosti, ki je trenutno tudi glavni izziv, s katerim se sooča svetovna jedrska industrija. V začetku letošnjega leta je bila zaradi varnostnih težav zaprta tudi jedrska elektrarna Monticello, ki je v Združenih državah Amerike obratovala že več kot pol stoletja.
Visoki stroški novih gradbenih projektov so prav tako »ovira« na poti razvoja jedrske energije. Tipičen primer je velika prekoračitev stroškov pri projektih za 3. in 4. blok jedrske elektrarne Vogt ö hler v Združenih državah.
Čeprav se soočamo s številnimi izzivi, čiste in nizkoogljične značilnosti proizvodnje jedrske energije še vedno omogočajo, da je ta še vedno aktivna na svetovnem energetskem prizorišču. V tem letu je Japonska, ki je doživela resne jedrske nesreče, napovedala ponovni zagon jedrskih elektrarn, da bi stabilizirala oskrbo z energijo; Francija, ki je močno odvisna od jedrske energije, je napovedala, da bo v naslednjih 10 letih zagotovila več kot 100 milijonov evrov financiranja za svojo domačo jedrsko industrijo; Finska, Indija in celo Združene države Amerike so vse izjavile, da bodo jedrsko industrijo odločno razvijale.
Čista in nizkoogljična jedrska energija je vedno veljala za pomembno orodje za spopadanje s podnebnimi spremembami, razvoj visokokakovostne jedrske energije pa je postal pomembno vprašanje v sedanji svetovni energetski preobrazbi.
Doba fosilnih goriv, ki so se ponavljale v super združitvah in prevzemih naftnih in plinskih podjetij, še ni končana.
ExxonMobil, največja naftna družba v Združenih državah Amerike, Chevron, druga največja naftna družba, in Western Oil Company so letos izvedli večje združitve in prevzeme, s čimer se je skupni znesek večjih združitev in prevzemov v severnoameriški naftni in plinski industriji povečal na 124,5 milijarde dolarjev. Panoga pričakuje nov val združitev in prevzemov v naftni in plinski industriji.
Oktobra je ExxonMobil napovedal prevzem proizvajalca skrilavcev Vanguard Natural Resources v celoti za skoraj 60 milijard dolarjev, kar je njihov največji prevzem od leta 1999. Chevron je istega meseca napovedal, da bo vložil 53 milijard dolarjev v prevzem ameriškega proizvajalca nafte in plina Hess, kar je tudi njihov največji prevzem v zgodovini. Decembra so zahodne naftne družbe napovedale prevzem ameriškega podjetja za skrilavce, ki se ukvarja z nafto in plinom, za 12 milijard dolarjev.
Veliki proizvajalci nafte in plina nenehno širijo svoje poslovno okolje v zgornjem delu oskrbovalne verige, kar sproža nov val povezovanja. Vedno več energetskih podjetij bo zaostrilo svojo konkurenco za najboljša naftna in plinska sredstva, da bi zagotovila stabilno oskrbo v naslednjih nekaj desetletjih. Čeprav potekajo razprave o tem, ali je vrhunec povpraševanja po nafti že nastopil, je mogoče z gotovostjo trditi, da doba fosilnih goriv še ni končana.
Zgodovinska prelomnica, ko povpraševanje po premogu doseže nov vrhunec, bi lahko prišla
Leta 2023 je svetovno povpraševanje po premogu doseglo nov zgodovinski vrhunec, skupna količina pa je presegla 8,5 milijarde ton.
Na splošno je poudarek, ki ga države na ravni politik dajejo čisti energiji, upočasnil stopnjo rasti svetovnega povpraševanja po premogu, vendar premog ostaja „balastni kamen“ energetskih sistemov mnogih držav.
Z vidika tržnih razmer je trg premoga v bistvu prešel iz obdobja močnih nihanj ponudbe, ki so jih povzročile epidemične razmere, konflikt med Rusijo in Ukrajino ter drugi dejavniki, povprečna raven svetovnih cen premoga pa se je znižala. Z vidika ponudbe je večja verjetnost, da bo ruski premog vstopil na trg po znižani ceni zaradi sankcij, ki so jih uvedle evropske in ameriške države; obseg izvoza premoga iz držav proizvajalk, kot so Indonezija, Mozambik in Južna Afrika, se je povečal, pri čemer se je obseg izvoza indonezijskega premoga približal 500 milijonom ton, kar je nov zgodovinski rekord.
Po mnenju Mednarodne agencije za energijo je svetovno povpraševanje po premogu morda doseglo zgodovinsko prelomnico zaradi vpliva procesov in politik za zmanjšanje emisij ogljika v različnih državah. Ker nameščena zmogljivost obnovljivih virov energije presega stopnjo rasti povpraševanja po električni energiji, se lahko povpraševanje po električni energiji iz premoga zmanjšuje, poraba premoga kot fosilnega goriva pa naj bi doživela »strukturni« upad.
Čas objave: 2. januar 2024
